Knjigo lahko naročite na spletni strani Manja360.si

Cena knjige je 19,90 EUR

Knjiga ima 160 strani.

Moj otrok je brihten,

SAMO UČITI SE MU NE DA

Manja Kristanc

Zgodba o motivaciji otroka

(prvo poglavje)

Uvod

Verjetno ste se tudi vi že naveličani prepirov z vašim najstnikom. Zdi se vam, da ste poskusili že vse, a večina vaših dobronamernih poskusov ne deluje. Imate inteligentnega sina ali hčerko, ki pa v glavnem ne počne tistega, kar je potrebno za uspeh v šoli. Otrokove prioritete so drugačne od vaših, morda šole ne jemlje resno, noče razumeti, kako pomembna je dobra izobrazba ali pa mu preprosto zmanjka motivacije, da bi dokončal svoje delo. Zaskrbljeni ste in boli vas srce. Dobro veste, da obstaja povezava med uspehom v šoli in zadovoljstvom v življenju v prihodnosti. Strah vas je, da vaš otrok ne bo uspešen, da si koplje jamo, iz katere ni izhoda. Ne skrbijo vas le njegove ocene, skrbi vas njegovo ali njeno življenje.

Od neprestanih borb zaradi šole ste izčrpani. Utrujeni ste od vsakdanjih skrbi in dela, hkrati pa vas skrbi, da je vaš odnos z otrokom okužen zaradi nenehnega posvečanja pozornosti šolskemu delu. Nagrade, spodbude, kazni, prepiri, vpitje, odvzem privilegijev, »haus aresti« - vse to ste že poskusili, da bi ga motivirali, a ste bili večinoma neuspešni.

Ste predani, natančni in skrbni starši. Vaš trud je logičen, razumski in zasnovan na zdravi pameti. Vaši dobronamerni poskusi, da bi motivirali svojega najstnika, v osnovi niso napačni; edini problem je v tem, da večinoma ne delujejo. Preprosto ne dajo rezultatov, ki ste jih želeli. Upate, da bo vaša vztrajnost obrodila sadove in da bo otrok končno dojel, da se mora v šoli bolj potruditi.

V resnici starši večinoma poskušamo motivirati svoje najstnike v dveh smereh:

- z različnimi spodbudami in kaznimi;

- z besedami, besedami in še več besedami, ki jih izrekamo z vedno močnejšimi čustvi.

Verjetno ste že uporabili eno ali drugo metodo. Ah, najbrž ste uporabili že vse metode. Ko spodbuda ali kazen ni delovala, ste poskusili z drugo in tretjo … v upanju na to, da boste izumili pravo kazen, ki bo končno prižgala motivacijsko lučko. Veliko ste govorili, razlagali, pridigali, priganjali, se pregovarjali, grozili, tečnarili, poskušali prikazati čim bolj žive slike grozeče prihodnosti, govorili o službi pometača cest ali kopača jarkov – vse zaman.

Zakaj starši počnemo vse to? Najbrž zato, ker ne vemo več, kaj bi še lahko naredili. Ne sprejmemo dejstva, da to ne deluje. Seveda ves čas upamo, da bo v nekem trenutku čudežno začelo delovati. Enostavno ne prenesemo misli na to, da ne bi ukrenili ničesar, ko se soočamo z neizbežnim neuspehom naših otrok.

Ko naši ukrepi in trud ne zaležejo - in večinoma ne - takrat je treba nekaj spremeniti.

Ukrepi, ki vam jih želim predstaviti, temeljijo na strokovnih načelih, predvsem pa na zdravi pameti.

Poiskali bomo odgovore na naslednja vprašanja:

- zakaj vaši ukrepi ne delujejo,

- zakaj najstnikov ne moremo motivirati z nagradami, kaznimi, prošnjami in logiko,

- zakaj in kdaj se najstniki odločijo za spremembo,

- kaj lahko storite, da spodbudite to spremembo,

- česa vam ni treba več početi, ker ne deluje,

- kaj narediti, da se vam nikoli več ne bo treba prepirati s svojim najstnikom zaradi šole ali česarkoli drugega?

1. Poglavje

Kaj vpliva na šolsko uspešnost

Medtem ko so nekateri otroci in mladostniki v šoli zelo uspešni, drugim učenje kar nekako ne gre. Kadar našim otrokom v šoli ne gre ravno najbolje, se starši pogosto sprašujemo, kaj je vzrok, kaj se skriva v ozadju. Včasih nas mučijo vprašanja: »Kaj sem naredil-a narobe?«, »Naš je sicer zelo brihten, pa mu kar nekako ne gre. Le zakaj?«.

Šola in z njo povezane stvari imajo v življenju mnogih družin zelo pomembno mesto. Včasih pride k meni na pogovor kakšna zaskrbljena mama in pravi: »Joj, a veste … Če ne bi bilo šole, bi se pri nas tako lepo razumeli.« Pri svojem delu opažam, da je poleg neprimernega vedenja najstnikov, največji problem v družinah prav šola in z njo povezane težave.

Ko gre otrok v šolo, se za družino res marsikaj spremeni. Ne preživijo več toliko časa skupaj, starši so polovico dneva v službi, otroci pa v šoli. Družina naenkrat nima več odločilnega vpliva na velik del otrokovega življenja. Uspešnost v šoli postane sestavni del družinskega življenja. Če je otrok uspešen v šoli, družina teh problemov ne čuti. Kadar pa se družina sooči z otrokovim neuspehom, večinoma prihaja do napetosti in konfliktov v družini. Zato se mi zdi pomembno, da poznamo čim več dejavnikov, ki vplivajo na uspeh pri učenju in v šoli.

Na učni uspeh vpliva več osebnostnih dejavnikov. Večinoma uspešnost v šoli povezujemo z otrokovimi sposobnostmi oziroma z inteligentnostjo. Raziskave so pokazale, da sta šolski uspeh in otrokova inteligentnost pomembno povezani. Če bi bili vsi otroci enako inteligentni, bi se razpon razlik v učnem uspehu zmanjšal za 25 odstotkov. To pa pomeni, da ostane še precej drugih dejavnikov poleg otrokove sposobnosti. Pravzaprav to pomeni, da so prav ti drugi dejavniki v večini, ko govorimo o otrokovem šolskem uspehu.

Skupino pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na uspeh v šoli, sestavljajo naslednje lastnosti:

· vestnost,

· marljivost,

· vztrajnost,

· dobro izoblikovane delovne navade, ipd.

Druga pomembna skupina so t. im. motivacijske lastnosti:

· motivi,

· interesi,

· vrednote.

Na učno uspešnost vplivajo tudi dejavniki, ki se iz dneva v dan spreminjajo, kot npr. razpoloženje, dobro počutje in podobno.

Kot velja pri raziskavah človekove osebnosti in duševnosti nasploh, je tudi na področju učne uspešnosti nemogoče jasno opredeliti delež, ki ga imajo našteti dejavniki pri šolskem uspehu.

Delež posameznih dejavnikov šolske uspešnosti v odstotkih. K njej prispevajo največ osebnostne poteze (vestnost, marljivost, vztrajnost), sposobnosti in motivacija.[2]

Na uspeh v šoli vpliva tudi družina, njen ekonomski položaj in odnos staršev do uspešnega šolanja. Če starši že na prve otrokove neuspehe reagirajo z vpitjem, grožnjami, ali zasmehovanjem, s tem samo še povečajo pritisk na otroka. Tako nastane »sindrom šolske neuspešnosti«, ki vključuje več dejavnikov, ki se medsebojno ojačujejo, težave pa se samo še stopnjujejo:

· podpovprečne intelektualne sposobnosti,

· družinske težave (alkoholizem, nasilje),

· čustveni problemi,

· vedenjski problemi,

· slabe ekonomske razmere.

Za uspešnost na kateremkoli področju, seveda tudi na šolskem, je zelo pomembna tudi podoba, ki jo ima človek o samem sebi. Učenci, ki so pogosto neuspešni, neuspeh uskladijo s svojo samopodobo, ki je na področju šolskega dela seveda slaba. Nihče o sebi ne želi misliti slabo. Zato neuspešni otroci in mladostniki področje šole in učenja namerno potisnejo na obrobje in se raje odločijo, da šola ni pomembna. Na drugi strani pa pridejo v ospredje druga področja, kjer so uspešnejši in imajo zato dobro mnenje o sebi: šport, zabava, družba s prijatelji, dekleta oziroma fantje. Včasih pa se žal preizkušajo tudi na področju tveganih vedenj, kot so droge in alkohol.

Raziskave dokazujejo, da ima osebnostna struktura posameznika precej večji vpliv na učnih uspeh, kot si običajno mislimo. To velja za vse stopnje šolanja, od osnovne šole do študija na univerzi. Tudi šolski psihologi so se včasih v glavnem ukvarjali s testiranjem inteligentnosti, medtem ko je bilo področje osebnostih potez, temperamenta in motivacijskih potez bolj ali manj zanemarjeno.

Katere osebnostne poteze še dodatno vplivajo na učni uspeh? Kot smo že omenili, na uspešnost pomembno vpliva inteligentnost, vendar so skoraj enako pomembne vestnost, marljivost, čustvena stabilnost, samostojnost, dobre delovne navade in samokontrola. Kdor zna počakati na nagrado, je v življenju uspešnejši. Že v poznih 60ih in zgodnjih 70ih letih prejšnjega stoletja so na Univerzi v Stanfordu izvajali psihološko študijo, ki so jo imenovali Marshmallow test. Ker so 32 dečkov in deklic začeli spremljati pri dobrih treh letih starosti in končali šele potem, ko so odrasli, so bili rezultati študije na voljo leta 1988. In kaj so raziskovali?

Otrokom so ponudili izbiro. Otrok je lahko takoj in brezpogojno dobil majhno nagrado. Če je bil otrok pripravljen malo počakati, je dobil dve nagradi. Pogosto so za nagrade uporabljali kar sladkorno peno, piškote ali preste. Tako so pred otroka postavili piškot in mu razložili pravila igre. Če bo počakal 10 ali 15 minut in sladkarije ne bo pojedel takoj, bo na koncu dobil še en piškot, torej bo lahko pojedel dva. Če ne bo mogel počakati, potem tudi drugega piškota ne bo dobil.

Rezultati študije so jasno pokazali, da so tisti otroci, ki se znajo upreti skušnjavi po trenutni zadovoljitvi svoje želje, v nadaljnjem življenju uspešnejši. Imajo boljše kompetence in so bolj uspešni tudi pri študiju.

Zanimiv je tudi podatek, da so na osnovni in srednji šoli praviloma bolj uspešni mirni in podredljivi učenci, kot tisti, ki radi vodijo in so bolj dominantni. Ta podatek nas gotovo navede k razmišljanju o tem, zakaj je tako. Ali se nam lahko upravičeno zdi, da je nekaj narobe s šolskim sistemom, ki daje prednost poslušnim in ubogljivim, uporne in dominantne otroke pa kaznuje? Če pogledamo na ta problem z drugega zornega kota, hitro lahko ugotovimo, da je je določena stopnja mirnosti in vodljivosti vendarle potreba, da bi učenci lahko sprejemali informacije in znanje.

Pomemben vpliv imajo še družabnost in prijaznost, saj so v osnovi šoli družabni (ekstrovertirani) otroci večinoma uspešnejši. Negativen vpliv na uspešnost imajo predvsem razdražljivost, pretirana zgovornost in živahnost med poukom, občutljivost, pretirano fantaziranje in nesproščenost ter samoljubje. Z izrazom narcizem označujemo izrazito samoljubne ljudi, ki se niso pripravljeni odrekati, zato narcizem ne gre prav dobro skupaj s samožrtvovanjem in naporom, ki pa je potreben pri vsakem delu. Tudi šolsko učenje je namreč delo in ne zabava.

Presenetljiva je ugotovitev, da so introvertirani otroci uspešnejši na področju učenja jezikov. Bolje obvladajo slovnico in imajo boljši besedni zaklad. Razlog za to je po mnenju nekaterih raziskovalcev v tem, da introvertirane osebe veliko več berejo. Medtem ko so ekstrovertirani otroci in mladostniki bolj uspešni v osnovni in srednji šoli, se slika na stopnji univerzitetnega študija precej obrne. Na univerzi je namreč introvertiranost dejavnik, ki napoveduje bolj uspešen študij. Atmosfera na univerzi je bolj individualna in avtonomna, kar je lahko vzrok za to, da bolj ustreza introvertiranim osebam.

Starši najstnikov ne smete pozabiti na še eno pomembno stvar, ki se pojavi v tem obdobju življenja. To je srednješolska ljubezen, ki gre le redko dobro skupaj z učenjem, a je nikakor ne smemo spregledati, ko razmišljamo o tem, zakaj se našemu otroku res ne da učiti.

... preberi celo knjigo

[1] Dennis Bumgarner

[2] Povzeto po Musek, J. (1995) Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.

Moj otrok je brihten, samo učiti se mu ne da

četrtek, 8. oktober 2015

Kazalo

Kazalo vsebine

petek, 28. avgust 2015

Video predstavitev

nedelja, 16. avgust 2015

Odlomki iz knjige

Uvod

1. Poglavje

Kaj vpliva na šolsko uspešnost